Joseph Zobec

1938.02.06 - 2024.11.27

V spomin dragemu možu, očetu, dediju, pradedku, bratu, stricu, svaku - tvoji najdražji

Spomni se me, ko bom odšel daleč,
V tiho deželo, kjer senca kraljuje.
Ko rok ne bomo več mogli združiti,
In jaz se ne bom mogel več obrniti.

Spomni se me, ko mi ne moreš več šepetati
O naših sanjah, ki sva jih skupaj spletla.
Samo spomni se me, v tišini noči,
Ko zvezde bleščijo in veter šumi.

A če me pozabiš za kratek čas,
In se potem spomniš, ne bodi žalostna.
Če od mene kaj v spominu ostane,
Od misli, ki so bile nekoč moje,
Je bolje, da pozabiš in se nasmehneš,
Kot da bi se spomnila in bila žalostna.

V spomin dragemu možu, očetu, dediju, pradedku, bratu, stricu, svaku - tvoji najdražji

Spomni se me, ko bom odšel daleč,
V tiho deželo, kjer senca kraljuje.
Ko rok ne bomo več mogli združiti,
In jaz se ne bom mogel več obrniti.

Spomni se me, ko mi ne moreš več šepetati
O naših sanjah, ki sva jih skupaj spletla.
Samo spomni se me, v tišini noči,
Ko zvezde bleščijo in veter šumi.

A če me pozabiš za kratek čas,
In se potem spomniš, ne bodi žalostna.
Če od mene kaj v spominu ostane,
Od misli, ki so bile nekoč moje,
Je bolje, da pozabiš in se nasmehneš,
Kot da bi se spomnila in bila žalostna.